Odgovornost – pozabljeni koncept, ki pa postaja nujen, kot kisik za vsa živa bitja
Vse se začne in konča pri posamezniku. Individualna odgovornost je gradnik kolektive. Četudi smo del le – tega , team-a ali neke širše zgodbe, moramo ohraniti v zavesti, da se odgovornost prične pri nas samih. Ne moremo pričakovati, da bo naša okolica odgovorna, če sami nimamo osnovnega občutka kaj pomeni stati za svojimi odločitvami, z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami. Lahko bi celo rekli, da je odgovornost večni proces sprejemanja tako sebe kot posledic svojih odločitev.
Kot trener/coach je moja osnovna naloga treniranca spomniti ali mu celo pomagati zgraditi občutek odgovornosti. Odgovornost ni samo sposobnost prevzemanja negativnih posledic, zaradi svoje odločitve ali stavka, ampak je veliko več. Odgovornost je predvsem razumevanje celote, da nismo nikoli izključeni iz procesa odločanja, ampak ga so-kreiramo. V SSKJ je odgovornost označena kot »lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti”. V tej definiciji se skriva pozitivni okvir odgovornosti, predvsem pa se ponuja nastavek za zdravo poslovno okolje.
Velikokrat se srečujemo z osnovnimi definicijami podjetja ali organizacije, predvsem pa z idejo o tem, kaj je dejansko osnovno poslanstvo takšne oblike človeškega druženja in delovanja. Po Friedmanu je organizacija namenjena sama sebi in profitu ter v osnovni ne more odgovarjati za nič. Seveda je takšno pojmovanje poslovnega subjekta zelo okrnjeno in pomanjkljivo, zato je potrebno osnovno poslanstvo jemati holistično – tako iz vidika človeka kot tudi iz vidika okolja.
Celostni vidik je v poslovnem kontekstu pravzaprav odgovornost. Odgovornost do zaposlenih, odgovornost do delničarjev, podizvajalcev, dobaviteljev ter ostalih deležnikov poslovnega procesa, ki predstavljajo poslovno okolje. Korporativna družbena odgovornost dobiva na svoji veljavi zaradi posledic, ki jih podjetja puščajo v svojem okolju, preko svojega poslovanja, produkta, proizvodnje, itd. Za boljšo predstavo si poskušajte predstavljati posledice naftne družbe. O podjetjih se ve bolj malo, poznamo pa predvsem osebne koristi, ki jih imamo na račun tega podjetja. Naš avto se premika na račun storitve in produkta tega podjetja. Kakšne pa so posledice tega odnosa? Ker obstaja konsenz med dvema strankama o pozitivnih učinkih, se negativni nekako potisnejo v ozadje, saj je udobje, ki ga obe strani prejemata bolj intenzivno kot pa negativne posledice taistega odnosa. To je psihološki vidik.
Obstaja pa še mnogo plasti tovrstnega odnosa. Vsa škoda, ki nastaja tako v nas kot našem okolju, pa je odmaknjena daleč v prihodnost in od oči, zato se dostikrat dozdeva, da negativnih posledic takšnega odnosa ni. To seveda ne drži. Ne le, da ne drži, potrebno je razmišljati tudi o tem, kaj vse negativno rezultira, ob mojem vedenju in načinu sobivanja z okolico.
Večina podjetij in organizacij že deluje družbeno odgovorno. Do neke mere. Da pa bi osnovno poslanstvo vsakega poslovnega subjekta dobilo pozitivno konotacijo pri svojem vplivu na okolico in deležnike, je potrebno osvestiti in ovrednotiti vpliv, ki ga pušča za sabo. Ker je družbena odgovornost domena mnogih posameznikov, ki delujejo kot skupina z isto interesno usmerjenostjo, je vpliv posameznika dosti večji kot se zdi na prvi pogled. Zato je pomembno zavedanje samega sebe, razumevanje kako deluje posameznik ko ni v skušnjavi, kakšna so njegova prepričanja, predvsem pa na kakšen način uporablja skupinske resurse, katerih vpliv se okolici pozna tako posredno kot neposredno.
Družbena odgovornost se vedno bolj preveša v človeško odgovornost. Odgovornost se kaže tako v mentalnem, kot tudi fizičnem zdravju, v odnosih na delovnem mestu in zunaj službe. Odgovorno vedenje je ekološko, učinkovito, predvsem pa izraža visoko stopnjo empatije, ki pa jo surovem poslovnem svetu primanjkuje. Posameznikova odgovornost je ključ do uspeha družbene odgovornosti.
Avtor: Igor Vlačič, NeuroAgencija
