Iz stranišč, plakatov in konferenčnih sob na splet in televizijo
Si predstavljate, da se vaši oglasi večinoma vrtijo na oglasnih ekranih na avtobusih, so natisnjeni na plakate, na avtobusnih postajah, popestrijo straniščne prostore in/ali mize v lokalih? Verjetno si, saj so to zelo pogoste oblike, ki se jih oglaševalci poslužujejo. Ampak lokali so se marca 2020 zaprli, za nekaj časa se je ustavil tudi javni promet in natrpane ulice so postale mesto duhov. Kam zdaj z oglasi, ko ljudje več ne čakajo na avtobus, ne sedijo s kavico v roki pred oglasom in ne pogledajo na straniščna vrata medtem ko lulajo?
Janja Zalar iz STA nas je s svojim člankom (Epidemija v oglaševanju začasno odložila aktivnosti in jih preselila predvsem na splet) navdihnila, da tudi mi še dodatno pogledamo v to smer in vam spremembe v komunikaciji s trgom še dodatno približamo.
Vsi namreč čutimo, kako je epidemija vplivala na nas osebno. Kako pozorni smo postali na občinske meje, in kako močno si (vsaj nekateri izmed nas) želimo kave v lokalu, pa čeprav mrzle, polite, ‘slabe’ ali kako drugače nepopolne. Vsi tudi vemo, kako je stanje v katerega smo bili pahnjeni vplivalo na šolanje otrok, pa na gostince in industrijo. Ko se vse spremeni, pa se moramo prilagoditi tudi komunikatorji.
Najprej zmeda. Kot piše Zalar, najprej so se kampanje “zamrznile”, potem so se preselile na splet. Komunikatorji smo morali postati pri svojem poslu še posebej iznajdljivi. Podjetja so začela čez noč zapirati vrata in oglaševanje je bilo velikokrat prvo, na katerem so se odločili varčevati. Spremeniti je bilo treba taktiko in se osredotočiti na stvari, ki jih ljudje potrebujejo doma.
To se ni dogajalo samo pri nas, tudi Amazon, ki je eden največjih oglaševalcev na Google iskalniku, je število svojih oglasov drastično zmanjšal, oglaševane produkte pa omejil na produkte, ki nam koristijo v času, ko smo večinoma doma. Pa ne samo pri oglaševanju; tudi svoje prodajalce je obvestil, da do sredine aprila ne bo posrednik za izdelke, ki niso nujni, z izjemo produktov za dojenčke, zdravje in osebno nego, nujna živila ter izdelkov za hišne ljubljenčke. Hkrati pa so na svoji spletni strani začeli blog, kjer širšo javnost obveščajo o virusu in pomembnosti cepljenja.
Zato moramo razmisliti o gverilskem marketingu, torej takšnemu kjer izkoristimo dano družbeno situacijo in uporabnike nagovarjamo tam, kjer so v tistem trenutku najbolj prisotni. Pri gverilskem marketingu govorimo o nekonvencionalni in nepredvidljivi obliki marketinga, kjer si pravila postavljamo sami. Gremo na vse ali nič.
Tak način je dobro izkoristila IKEA, ki je dom prikazala v novi luči. Ne kot ‘zapor’, kamor nas je epidemija zaprla, vendar kot priložnost, da ga cenimo.
Marketing magazin je na tem mestu izpostavil tudi nekaj dobrih primerov takšnih “korona oglasov”, kjer so oglaševalci situacijo izkoristili za nove oblike nagovarjanja, podjetja pa za razvoj novih načinov poslovanja.
Banka NLB je, tako kot mnogi drugi, v skladu s stanjem razvila sistem poslovanja na daljavo, ter svoje uporabnike nagovorila, naj pomagajo svojim staršem, ki spadajo v rizično skupino, da jih tako obvarujejo. Hitro so prilagodili tudi slogan, “Narazen, a vseeno skupaj. V vsem kar sledi.” in s tem svojim uporabnikom obljubili, da bodo storili vse kar je v njihovi moči, da jim bodo omogočili nemoteno in varno poslovanje, ne glede na to kaj se bo zgodilo.
McDonalds s svojim oglasom opozarja na posamezne aspekte življenja, ki se kljub vsemu niso spremenili, hkrati pa se s specifičnimi posnetki dotakne tudi sprememb, s katerimi smo se morali spopasti – kot na primer telovadba in ples doma. V oglasu ne zamudijo niti priložnosti, da se na svoj način zahvalijo tudi zdravstvenemu kadru.
Nekateri pa so se obrnili na promocijo fizične distance, na katero smo bili pozvani vsi državljani. Tako nas je Europlakat v sodelovanju z Agencijo 101 nagovoril k upoštevanju ukrepa socialne distance, ki se jo je bilo večini izjemno težko držati. So pa na kreativen način dosegli svoj cilj, saj so v zelo kratkem času s svojim sporočilo dosegli skoraj vse skupine, katerim je bil plakat namenjen.
Preprek pa nikakor niso doživljali samo oglaševalci. Prav vsak komunikator, se je moral hitro obrniti in svoje vsakdanje prakse prilagoditi situaciji. Vsekakor je primarno pravilo ostalo, da izločimo vse nenujne stike ‘v živo’ in jih premestimo v digitalni svet. Tako smo se vsi pobližje spoznali z raznimi platformami, kot so Zoom, Microsoft Teams, Google dokumenti, pa še kakšna se najde.
Podjetjem, s katerimi sodelujemo, smo začeli pomagati pri organizaciji interne komunikacije, katere bistvo je sploh v teh časih zaupanje. O zaupanju pri delu na daljavo smo se razpisali v enem izmed naših prejšnjih blogov, zato se na tem mestu ne bi želeli ponavljati.
Nekatera podjetja, kot je EK Water Blocks, so morala v virtualni svet preseliti tudi svoje največje dogodke, kjer se najbolj aktivno predstavljajo svetu in si ustvarjajo posel. EKWB je kot svetovno vodilno podjetje na področju vodnega hlajenja izkoristilo priložnost in svoje prodajno-marketinške dogodke preorganiziralo v digitalno obliko. Organizirali so virtualni #EK Expo, s katerim jim je uspelo ohraniti odnose s svojimi partnerji, deležniki in EK skupnostjo. Več kot 38,000 posameznikov si je ogledalo keynote govor ustanovitelja podjetje, Edvarda Königa, in s tem dokazalo, da digitalni dogodki, niso ovira, ampak izjemna priložnost za nadgradnjo komunikacije z deležniki podjetje. Nedavno pa so zaradi uspeha prvega, izvedli tudi #2 EK Expo, s katerim gradijo na svoji prepoznavnosti in svojim uporabnikom ponudili še več.
Vsekakor pa situacija, v kateri smo že skoraj eno leto, še ni za nami in prostora za izboljšave je še ogromno. In tako kot so se zdravniki učili na svojih pacientih, tako smo se komunikatorji učili s in na svojih strankah.
