DILEMA KRIZNEGA KOMUNICIRANJA
V vsaki krizi je prisotno ogromno dejavnikov, kaos in prestrašenost običajno vodita igro vseh vpletenih. Cilj kriznega komuniciranja je reševanje podjetja, zaposlenih, vodstva, ugleda in cene delnic. Pomemben cilj kriznega komuniciranja pa je tudi ohranitev oziroma ponovna vzpostavitev zaupanja v podjetje in vodstvo podjetja. Vse, kar zavira to, vam škodi. Podjetja imajo ali pa nimajo pripravljenih kriznih načrtov, imajo ali pa nimajo svetovalcev za komuniciranje, se ali pa se ne posvetujejo z odvetniki. Tisti, ki so pripravljeni in imajo že prej jasno strategijo delovanja in komuniciranja, običajno pridejo iz krize celo močnejši.
Sedaj pa pridemo do dileme, ki sem jo napovedala v naslovu. Okoli vas je največkrat kar veliko ljudi, različnih strok ter mnenj, kako se zadeve lotiti. Koga boste torej v krizi poslušali? Tistega, ki vam pravi, da se morate oglasiti, ali tistega, ki vam svetuje, da poveste čim manj? Ravno ta teden smo imeli točno to diskusijo, ker odgovor ni vsakič enak in ob vsaki krizni situaciji. Je pa želja, da se človek nojevsko skrije, običajno zelo velika in največkrat ni najboljša taktika. Nekomuniciranje se zdi varna odločitev. Če ne rečete nič, potem vas ne morejo kasneje loviti na vaše besede. Če ne govorite, potem ni možnosti, da poslabšate situacijo. Če ostanete v bunkerju, potem se ne rabite soočiti z vsem gnevom, ki ga kriza povzroča. To pa vam bo (ponovno uporabljam besedo »običajno«) kratkoročno, srednjeročno in posledično dolgoročno nakopalo probleme. V krizi bodo jeziki opletali, kritike in težke besede bodo padale, blogi bodo napisani in članki objavljeni. Ne glede na to ali boste nekaj naredili ali ne. In vse besede bodo osredotočene na vas.
Torej: na tej točki je ključno, da spremenite svoj odnos do transparentnega komuniciranja. Čeprav je težko, naporno in mnogokrat strašljivo. Če želite preživeti, morate komunicirati. Ampak stoj (!) … kaj pa, če moraš povedati slabe novice? Ja, tudi takrat. Hitre, točne in natančne informacije vas bodo rešile na dolgi rok. Seveda pa je nujno pravilno podajanje informacij, ker so si mnogi krizo poglobili z napačnim načinom komuniciranja. Vendar eno je gotovo: v krizi je bolj proaktivno napasti, kot pa se braniti.
